Z vidika ohranjanja in krepitve zdravja, kakovost zraka predstavlja pomembno determinanto zdravja. V povprečju zdrava odrasla oseba, odvisno od konstitucije in telesne aktivnosti, vdihne od 10 do 20 m3 zraka dnevno. Promet (cestni, letalski, železniški) predstavlja enega najpomembnejših virov onesnaževanja. Z vidika zdravja škodljive učinke povzročajo delci različnih velikosti, prizemni ozon in dušikovi oksidi. Učinki na zdravje so odvisni od vrste in vira onesnaženosti, značilnosti onesnaževala, trajanja izpostavljenosti in zdravstvenega stanja posameznika. Epidemiološke raziskave so dokazale škodljive učinke onesnaženega zraka na dihala in srčno žilni sistem. Najnovejše raziskave proučujejo povezanost med onesnaženim zrakom in centralnim živčnim sistemom, sladkorno boleznijo tipa 2, nizko porodno težo in prezgodnjim porodom. V preteklosti so bili na različnih ravneh izvedeni številni ukrepi, ki so pripomogli k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka (zakonodaja, tehnološki ukrepi, zamenjava energenta, ozaveščanje). Pomemben ukrep pa predstavlja tudi okrepitev interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi strokami in sektorji.